nedelja

Jedilnik, 30. 6. 2013

Na zadnji junijski dan:
  • juha
  • quiche z zelenjavo
  • popečeni piščančji trakovi
  • solata
JUHA
Že spet sem se spravila juho kuhat. Kot najstnica je nisem preveč marala in sem si obljubila, da ko bom pa sama kuhala, ne bo vsaki dan na vrsti juha. Aha, zdaj me pa poglejte. Skoraj vsaki dan kuham juho. In jo tudi z veseljem jem. 
Danes sem dala kuhat eno svinjsko kost, zraven pa korenček, pa vso ostalo obvezno zelenjavo in začimbe. Počasi je vrelo, res počasi. Kuhano sem precedila in zasipala z ribano kašo. Skuhala in postregla. Manjkal pa ni niti svež drobnjak z mojega vrtička.

QUICHE (KIŠ) Z ZELENJAVO
Včeraj je opet bil en taki mesni dan, da mi danes ni dišalo kuhat nekaj dosti mesnega. Že pred dnevi pa sem čisto slučajno vidla ta recept in sem se odločila to sprobat. Najprej sem šla v nabavo po kar nekaj sestavin, ki sem jih potrebovala (jajca, smetana, sir, klobase, brokoli), nekaj pa sem našla tudi na vrtu (fižol). Sledilo je čiščenje zelenjave (fižol, špinača, solata - vsega nisem glih rabila za to jed) in blanširanje brokolija in fižola za to jed. V bistvo to pomeni, da sem najrpej fižol natrgala na majhne kose, ki sem  jih pokuhala v slani vodi par minutk. Precedila. Potem sem isto naredila še z brokolijem. Pustila sem oboje, da se je ohladilo in odcedilo. V tem času sem zamesila testo, za katerega sem potrebovala moko, maslo, vodo in sol. Fajn sem se namatrala, da sem dobro pregnetla, ker mora biti maslo trdo. Je pa uspelo. Potem pa sem ga ovitega v plastično folijo dala za pol ure v hladilnik. V vmesnem času sem si oddahnila in že je sledilo nadaljevanje.
Okrogli pekač za pito sem namastila z maslom, testo pa sem razvaljala in ga dala na pekač. To je zahtevalo malo natančnega in potrpežljivega dela, saj je testo kar malo lepljivo, a mi je kljub temu uspelo. Ker je kar nekaj viselo čez rob, sem to odrezala in dala na stran. Začela sem z nadevom. Naprej sem na testo položila rezine dimljenega Jošt sira, na to sem položila rezine šunke in čez vse podevala kuhano zelenjavo. Na vrh sem dala še Edamec in mocarelo, oboje narezano na manjše kose. In nazadnje še jajčni preliv (3 jajca, deci mleka, deci sladke smetane, sol, poper in muškatni orešček), ki sem ga polila čez pripravljeno jed. Tisto testo, ki sem ga dala na stran, sem zdaj spet razvaljala in narezala na trakove ter položila po vrhu; enako kot se to dela pri pitah. Vse skupaj sem vrgla v pečico in pekla skoraj tričetrt ure na 180 stopinj. Pečeno sem dala ven in pustila, da se je malo ohladilo. Vmes sva pojedla juho, pripravila sem meso, šele nato je sledila ta jed. 
Kot prvo sem jo pretresla na krožnik, saj nisem hotela z nožem poškodovati pekača. Pri tem pa sem morala biti kar pazljiva, saj je to krhko testo in se je kar začelo malo lomiti. Dala sva na mizo in si sproti rezala kose. Bilo je odlično, pozitivne kritike so kar deževale. No, deževale glih niso, a ena odlična je pa bila. :) Priporočam.

POPEČENI PIŠČANČJI TRAKOVI
Baje da lahko pripravim kakšno koli brezmesno kosilo želim, samo kos mesa mora biti zraven. Takšno je bilo navodilo za današnje kosilo; pa niti brezmesno ne bi bilo. Kaj mi je torej preostalo drugega, kot da še neko meso pripravim. V zamrzovalniku sem imela še polovičko piščančjih prsih, ki sem jih najprej odtalila. Odtaljene sem narezala na trakove, ki sem jih marinirala (gorčica, sojina omaka, narezana mlada čebula). Približno pol ure je bilo v marinado, mogoče še kakšno minutko več. Tik preden sva šla jest glavne jedi, sem jih na hitro popekla v ogreti naoljeni ponvi. Hitro pomeni, minutko do dve na stran. MMMMM, slastno. Mislim, da še mi ni uspelo pripraviti tako okusnih piščančjih prsi.

SOLATA
Končno sem nabrala berivko (zeleno in rdečo), da sva imela za solato. Zraven pa še mlada, sveže nabrana špinača. A, pa še eno redkvico sem našla, ki je prav tako se znašla v solati. Mnjami,... Pa bučno olje, pa malo belega olja, pa kis, pa sol, pa voda. Klasični preliv, ki pa je meni osebno najboljši.

2 komentarja:

  1. OLAAAAA MADAM!!! Muaaa objemov in cmokov polno košaro. Sem manjkal zadnje dni, saj me je zacumpralo druženje v ART KAMPU in FESTIVAL LENT. Poklon do prstekov na nogah za tale jedilnik. Za solato bi zaducnil koga :>, za piščančeka lomim rokice (še sedaj travma od lanskega piknika, ko sem si tako lepo prinesel CELO bedračo od tetke kurike, čakal kot tele da se je spekla; seveda vemo da bi morala prva na žar, a naš CHEF...hmm well, a na koncu ostal brez :(. Nekdo jo je nonšalantno izmknil. Od sedaj vedno vžgem lastništvo v meso :>), KIŠ pa je nekaj tako preprostega in finega da bom kar ostal prijazen in nič lomil, ali moril ;).
    Edino kar bode je ta SILNA, SILNAAA belina KIŠA. Kako to? Nimate radi zapečeno, ali ste, PREPROSTO NAPISANO, bili lačni kot VOLK in se vam ni dalo čakat? ;). Nestrpneži, hihi

    POHVALE in POLJUBČKE pa ob takšnih jedilnik iz strani močnejšega dela HIŠE ne SME NIKAKOR MANJKAT. Njaaaaaam!!! Res super kuhate. Različno, simpatično, z ljubeznijo (kar je pa najbolj pomembno!)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala za pohvale. Se trudim, se trudim :) Saj moja dva fanta cenita in hvalita moje kuharske mojstrovine; kaj pa jima drugega preostane?! ;)

      A še ne veš, da moraš vedno na svoj kos mesa napisat svoje ime? In seveda javno razglasiš, da je na tem kosu tvoje ime. :) Tak se to dela v večjih družinah.

      Kiš sem spekla po navodilih, pa se testo ni glih tak fejst rumenkasto-rjavo zapeklo kot sem pričakovala. Je pa kljub temu bilo odlično.

      Izbriši