Pita z murvami & španski vetrci & domač marelični sladoled

Ta teden je bil v znamenju pečenja in izdelovanja sladic. Sama sicer redko pokažem svojo slaščičarsko žilico, predvsem zato, ker je zelo borna. Nimam jaz potrpljenja za natančno merjenje in oblikovanje, a tu pa tam dobim navdih. V nadaljevanju bom opisala vse tri podvige.

PITA Z MURVAMI

Pred par dnevi sem izvedela, da imamo na stari domačiji murvo, katere sadeži zorijo v tem času. Seveda smo morali iti takoj na "izlet" na špaler, kakor mi po domače rečemo murvi. Še prej pa sem na internetu pogledala ali bi lahko naredila kakšno jed iz teh slastnih sadežev. Po dolgem iskanju sem našla nekaj idej in tako skombinirala pito z murvami.

Recept za krhko testo, ki sem ga našla na forumu KulSlo, je sledeč:

• 250 g moke
• 100 g sladkorja
• 170 g margarine
• 4 rumenjaki
• 1 vanilij sladkor
• 1 pecilni prašek
• limonova lupina

V receptu piše naslednje: "Vse sestavine zmešaj skupaj in daj na hladno za 30 min. Potem razvaljaj eno polovico testa, jo daj v pekač, uporabi poljuben nadev in pokrij z drugo plastjo testa." 

Kot prvo moram povedati, da sem se za to odločila na hitro in nisem imela limonine lupine. Ta sestavina je torej odpadla. Namesto margarine sem uporabila maslo. Ker za moko ni točno navedeno, sem uporabila kar belo ostro moko. Mogoče bi pa morala biti gladka...

Sestavine, ki sem jih imela jaz, sem zmešala skupaj. Pa začnem najprej jaz z mikserjem, s tistimi nastavki za testo. Pa tisto nekaj meče moko in maslo sem in tja in nič ne naredi. Sem kar hitro izklopila in nadaljevala z roko.

Med počivanjem v hladilniku sem pripravila nadev po tem receptu. Murve sem očistila in jih dala v skledo. Primešala sem 200 g sladkorja (250 se mi je zdelo malo preveč) in malo moke. 

Iz hladilnika sem vzela testo in ga hotela polovico razvaljati. Pult si namokam in začnem valjat, pa se začne vse prijemat. Vedela sem, da tega nikoli ne bom spravila v model za pito. Kaj pa zdaj? Pa se spomnim na peki papir in dam testo na polo peki papirja ter nekako razvaljam. Potem pa je bilo treba to spraviti v pekač. Nič težjega. Pekač sem poveznila čez testo in obrnila, da je padlo noter; odstraniti sem morala samo papir. Poravnala sem robove in zapolnila z nadevom. Čez to sem nadevala malo masla.

Ponovno sem ponovila vajo s peki papirjem, čeprav tokrat nisem poveznila pekača čez papir (bi mi ja vse ven padlo :), ampak mi je uspelo nekak dati testo čez pekač, tak da je tudi lepo zgledalo (recimo temu tak).

Testo sem malo zarezala (kar se pri peki ni nič več poznalo) in premazala z mlekom. Pekla sem deset minutk na 200 stopinjah, potem pa pol ure še na 180 stopinjah. 

Pita je bila zelo okusna, a kaj, ko se je spodnja plast testa praktično raztopila. Posledično nisem mogla lepih kosov rezat in se mi je vse samo razdrobilo. Drugi dan je bilo malo boljše. Ni mi jasno zakaj se mi je testo tako raztopilo. Zato pa ne pečem rada.

ŠPANSKI VETRCI

Od priprave pite so mi ostali štirje beljaki, katere se mi je zdelo škoda zavreči. Pa sem šla iskat po KulSlo, kaj enostavnega z njih narediti. In sem na enem forumu zasledila te vetrce.

Štirim beljakom sem dodala 250g sladkorja in proti koncu še nekaj čokoladnih mrvic. Naredila sem sneg in potem maso z žlico nadevala na pekač obložen s peki papirjem. Avtorica piše, da je potrebno sušiti v pečici vklopljeni na 50 stopinj 2 do 3 ure. Aha! Po treh urah so bili še vedno mehki. Pa sem naredla na sto stopinj, pa pustila še nekaj časa, pa še vedno nič. Mislim, da sem jih na koncu imela v pečici kakšnih pet ur, proti koncu na sto stopinjah. Če je to normalno...

A dobri pa so bili; smo že vse pojedli.

MARELIČNI SLADOLED

Naša starosta marelica je letos zelo polna slastnih sadežev. V tem času je že začelo padati veliko sadja na tla in ker ne moremo sproti vsega pojesti, sem dobila super idejo. Bom pa naredila domači sladoled. Ker tega ne vem narediti, sem se spet zatekla na internet in našla tole. 

Marelice sem umila, obelila in izkoščičila (uh, kakšna beseda) in dala v skledo. Zmiksala sem jih s paličnim mešalnikom. Mešanici sem dodala en navadni jogurt, en lonček in pol sladkorja (sem imela veliko marelic) in en vanilinov sladkor. Dobro sem premešala. 

Stepla sem sladko smetano (2,5dl) in jo vmešala v marelično mešanico. To sem potem nalila v manjše posode in dala zamrznit.

Danes smo že lahko jedli domači marelični sladoled. Dober je. Samo prej sem ga morala vzeti iz skrinje, da se je malo stalil, da sem ga sploh lahko servirala. Še je nekaj zaloge ostalo.